Za energetsko obnovo stavb, katere cilj do leta 2050 je znižanje porabe energije, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 80–95 odstotkov in emisij drugih škodljivih snovi v zrak, bo v letih 2014-2020 v okviru Operativnega programa evropske kohezijske politike namenjenih 115 milijonov evrov nepovratnih in 50 milijonov evrov povratnih sredstev. Te naložbe prinašajo pomembne prihranke in širše koristi (prihranki energije, povečana vrednost nepremičnin, spodbude za raziskave in razvoj, konkurenčnost industrije, vpliv na zdravje, izboljšano bivanjsko ugodje in višja produktivnost, zmanjšane emisije toplogrednih plinov, zmanjšana onesnaženost zraka).
Glavna zaveza do leta 2020 je prenova 9 milijonov m2 površin stavb (6 milijonov m2 stanovanjskih stavb, 1,3 milijona m2 stavb v storitvenem sektorju in 1,8 milijona m2 javnih stavb), ocenjen prihranek energije za ogrevanje in pripravo tople vode pa do leta 2020 znaša 10 odstotkov. Tako se bo tudi prepolovila raba tekočih fosilnih goriv v obstoječih stavbah, do leta 2020 se predvideva zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 60 odstotkov do leta 2020 (glede na leto 2005), zmanjšanje emisij prašnih delcev pa za 20 odstotkov.
Skupne naložbe v energetsko prenovo so ocenjene na 3,2 milijarde evrov.
Celotno besedilo prednostnih nalog vlade v letu 2016: Prednostne naloge vlade dr. Mira Cerarja v letu 2016
