Zgradbe imajo velik okoljski odtis. Njihova gradnja in uporaba porabi približno polovico surovin in energije, ki se uporabljajo v Evropski uniji, in je odgovorna za približno tretjino potrošnje vode v EU. Gradnja in rušenje stavb ustvarja približno tretjino odpadkov v EU glede na prostornino. Zato obstaja veliko pobud, ki so usmerjene k izboljšanju trajnosti stavb. Eksperimentira se z novimi materiali, objekti se snujejo v skladu z okoljskimi principi, standardi za energetsko učinkovitost postajajo vse strožji in razvijajo se sheme certificiranja stavb.
V vsakem primeru pa je potrebno še veliko storiti. Evropska komisija je leta 2014 v sporočilu o možnostih učinkovite rabe virov v stavbnem sektorju ugotovila pomankljivosti v smislu (ne)uporabe celovitega pristopa življenjskega cikla stavb. Med drugim je samo 1% stavb v zasebnem sektorju okoljsko certificiranih. V sporočilu Komisija zato zagovarja pristop EU za razvoj skupnih kazalnikov za oceno vpliva življenjskega cikla stavb na okolje.
V decembru 2015 je JRC-IPTS objavil ugotovitve iz začetnega dela procesa razvoj kazalnikov, ki se nanašajo na opredelitev trajnosti “makro ciljev”, ali splošnih ciljev, za gradbeni sektor. Z opredelitvijo teh ključnih vprašanj je študija zagotovila usmeritev za nadaljnje delo za razvoj kazalnikov. Po objavljenih prvih ugotovitvah naj bi temeljni cilji okvir osnovnih kazalnikov za ocenjevanje okoljske učinkovitosti stavb v EU vseboval:
- Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v celotnem življenjskem ciklu stavbe.
- Optimiziranje projektiranja za zmanjšanje vplivov na okolje.
- Učinkovito rabo vodnih virov.
- Načrtovanje, gradnjo in prenovo stavb za zmanjšanje tveganja za zdravje ljudi.
- Načrtovanje stavb, odpornih na podnebne spremembe.
- Optimiziranje stroškov življenjskega cikla in vrednosti stavb, vključno z njihovo gradnjo, rabo, vzdrževanjem in odstranjevanjem.
Ti temeljni cilji so izhodišča za nadaljnje delo, ki bo obravnavalo širša vprašanja, kot so načrtovanje rabe zemljišč, zelene infrastrukture na ravni sosesk in trajnostna mobilnost. Končne ugotovitve naj bi komisija podala v letu 2017.
Več informacij na povezavi.
